avArc
Affective Archive of Memory and Temporalities
Projekt Affective Archive of Memory and Temporalities se ukvarja z vprašanji ravnanja s preobrazbo spomina in krajev spomina ter z njihovim kartiranjem in arhiviranjem. Odločilno za naša razmišljanja in načrte projekta je bilo ravnanje s kraji nacističnih zločinov, ki stojijo ob koncentracijskih taboriščih, uveljavljenih v kanonu védenja, in na katerih pogosto nič več ali skoraj nič ne spominja na to, kar se je zgodilo. Na teh krajih večinoma ni nobenega posredovanja védenja, in kjer je, izhaja vedno iz lokalnih pobud, aktivistk in aktivistov in/ali svojcev žrtev. Skoraj povsod, kjer bi na zemljevidu lahko naredili oznako, pa je kraj zgodovine in zgodb, ki ne smejo biti pozabljene. Izhajajoč iz teh razmislekov ter iz naše umetniške in teoretske prakse želimo kot artistic research na stičišču lokalne navezave in digitalnosti obravnavati zgodovino krajev in krajev spomina, ki izginjajo, so nevidni ali so preprečeni.
Cilj
je najti strategije, s katerimi se ti kraji vpišejo v naš arhiv kolektivnega védenja in ga nenehno posodabljajo. Tako že raziskani kot doslej ali medtem skriti kraji spomina se označijo v atlasu, ki temelji na skupnem, je virtualen in odprtokoden (kot alternativa Google Earth), in tako prikažejo novo kartografijo spomina za sedanjost in prihodnost, v kateri se pripovedujejo in v nenehnem gibanju rastejo zgodbe sveta, ki stojijo nasproti obstoječemu kanonu védenja. Ljudje, ki se zadržujejo na določenem kraju, naj prek projekta pridejo do zgodovine tega kraja, s posredovanjem védenja, ki se zgodi in situ, in z lahkim dostopom, na primer prek kod QR.
Te kode lahko v tem kontekstu razumemo kot najmanjše možne in vendar nedvoumno kodirane napotke na kraje spomina, za katerimi se odpre veriga virtualno zbranega védenja. Ker je arhiv, ki nastaja med projektom, zasnovan kot dolgoročni arhiv, kateremu je lastno nikoli zaključeno posodabljanje, je nujno oblikovati kolektiv, ki skupaj dela na projektu in je tesno povezan s pobudami, aktivistkami in aktivisti ter skupnostmi, katerih védenje o posameznih krajih in zgodbah že obstaja, obdelano v raznih publikacijah, akcijah in intervencijah. Nadaljnji odločilni delež načrta so umetniške intervencije vseh oblik, ki so lahko navzoče lokalno ali virtualno in se digitalno pripravijo. Umetnostno raziskovanje lahko deluje tudi kot afektivni način posredovanja védenja in ustvarja kraje spomina tam, kjer to fizično ni več mogoče, je preprečeno ali ni zaželeno. Kraji spomina naj se z obogateno resničnostjo naredijo vidni in posebej dostopni mladim in mladim odraslim. Za to je znova potrebna kolektivna mreža, ki združi sposobnosti, vire in drugo ljudi, ki v tem projektu sodelujejo. Z AR naj se kraji označijo in prikažejo, kakršni so bili v preteklosti, in tako z napravo prenesejo v sedanjost (na primer taborišča prisilnega dela na mestih, kjer sta zdaj samo travnik in gozd in ni nobenega znaka o tem, kar se je zgodilo). Ta oblika posredovanja védenja je tako na stičišču digitalizacije, novih medijev, raziskovanja in umetnosti.
Nadaljnje informacije v našem članku:
avArc. A Landscape of Memory and Temporalities, objavljeno v: Victoria Kumar / Gerald Lamprecht / Lukas Nievoll / Grit Oelschlegel / Sebastian Stoff (ur.), Erinnerungskultur und Holocaust Education im digitalen Wandel. Georeferenzierte Dokumentations-, Erinnerungs- und Vermittlungsprojekte
digital memory_artikel__avarc_julia stolba_stefan wahler Prenesi
aGis
aGis je informacijski sistem za kraje zgodovine. Beleži spomenike, spominske plošče, grobove, taborišča, prizorišča dogodkov in stavbe, ki so izginile. Za vsak kraj zabeleži, kako se je skozi čas spreminjal, katere osebe so z njim povezane, kateri viri ga dokumentirajo in kakšen je danes na terenu.
Spominski centri, arhivi, muzeji in društva v sistemu aGis urejajo svoje zbirke ločeno, a vseeno delajo na skupnem gradivu. Redakcija vse pregleda, preden postane javno. aGis deluje v šestih jezikih.
Ta stran je bila iz nemščine prevedena s pomočjo umetne inteligence in še ni bila pregledana.